Poglobljena stanja zavedanja

Na področju psihedelične terapije in integracije delujem kot članica jedrne ekipe Inštituta Katabasis, ki se ukvarja z izobraževanjem, raziskovanjem in razvojem področja psihedelične terapije ter organizira psihedelične umike na Nizozemskem. Pri teh dejavnostih sodelujem pri pripravi in podpori udeležencev ter pri procesih, povezanih s psihedelično izkušnjo in njeno integracijo.

V zadnjem desetletju se je zanimanje za psihedelike in različne oblike psihedeličnih praks izrazito povečalo. Ob tem se pojavljajo tudi prakse zunaj ustrezno usposobljenih strokovnih okolij. Psihedelična izkušnja lahko odpre zelo globoke plasti doživljanja – med drugim spomine, čustva, telesne občutke, odnose in travmatične vsebine. Če se takšen proces odpre brez ustrezne priprave, podpore in kasnejše integracije, lahko posameznik ostane z izkušnjo, ki je težko razumljiva, čustveno intenzivna ali kako drugače nedokončana.

Priprava lahko pomaga ustvariti psihološki okvir za izkušnjo: raziskujemo pričakovanja, namen, morebitne strahove in vprašanja ter notranje vire, ki so lahko pomembni pri soočanju z intenzivnim doživljanjem.

Integracija pa omogoča, da se po izkušnji postopoma približamo temu, kar se je odprlo, in raziskujemo, kako se lahko nova spoznanja, občutki in uvidi povežejo z življenjsko zgodbo, odnosi in sedanjim življenjem. Če se pojavijo travmatične ali druge zahtevne vsebine, je psihoterapevtski odnos lahko prostor, v katerem se jih lahko varno in postopoma predeluje.

Ker se nekateri ljudje za psihedelično izkušnjo odločijo tudi samostojno, je mogoče psihoterapevtsko delo usmeriti predvsem v pripravo in integracijo že doživete izkušnje. Pri tem ne gre za spodbujanje uporabe psihedelikov ali za izvajanje psihedelične terapije, temveč za strokovno psihoterapevtsko podporo pred izkušnjo in po njej.

Namen integracije ni ponavljanje ali ohranjanje same izkušnje, temveč pomagati, da lahko njene vsebine dobijo svoj pomen, se povežejo z življenjem in se postopoma vključijo v vsakdanje doživljanje.