Hipnoterapija

V svojem delu hipnoterapijo uporabljam predvsem pri otrocih in mladostnikih, ki so pogosto zelo odprti za domišljijo, metafore, zgodbe in sugestivni način dela. Otroci lahko v takšnem procesu lažje uporabijo svojo ustvarjalnost in notranje predstave ter na ta način dostopajo do lastnih virov in novih možnosti za soočanje s težavami.

Znanja za uporabo hipnoterapije sem pridobila na izobraževanjih iz medicinske hipnoze. Pri svojem delu jo vključujem v širši okvir integrativne relacijske psihoterapije in jo vedno prilagodim starosti, potrebam in trenutnemu terapevtskemu procesu.

Hipnoterapijo uporabljam predvsem kot podporo pri krepitvi notranjih virov in občutka varnosti, zmanjševanju napetosti in strahov, razvijanju samozaupanja ter pri učenju drugačnih načinov odzivanja na težavne situacije. Pri otrocih lahko pomaga tudi pri pripravi na določene situacije, ki v njih vzbujajo strah ali negotovost, ter pri razvijanju občutka, da zmorejo bolje obvladovati svoje doživljanje.

Pri delu lahko uporabljam sproščanje, terapevtske zgodbe, vizualizacijo, metafore in pozitivne sugestije, s katerimi podpiramo otroku pomembne notranje vire. Vsebino in način dela vedno prilagodim posamezniku – njegovemu razvoju, domišljiji, potrebam in temu, kar se v terapiji trenutno odpira.

Hipnoterapija ni izguba nadzora ali nezavedanje dogajanja. Gre za stanje povečane usmerjenosti pozornosti in sproščenosti, v katerem lahko človek lažje raziskuje in uporablja svoje notranje vire.

Pri otrocih je hipnoterapija zame predvsem nežen in ustvarjalen način podpore, ki izkoristi njihovo naravno sposobnost domišljije in notranjega doživljanja ter jim pomaga razvijati nove možnosti za soočanje s tem, kar jim predstavlja izziv.